Search

V kolikšni meri živim svoje sanje?

Kaj boš, ko boš 'velika'? Psihologinja. Že kot najstnica sem vedela, da je to moje področje. Kot otrok sem zavidala tistim, katerih starši so bili učitelji, saj se mi je zdelo, da je njihovo delo posebno. Poučevati, informirati, širiti zavedanje.


Kljub temu je v mojem življenju prišlo obdobje, ko sem se spraševala ali je to sploh poklic zame. Življenje nam vedno prinese izzive, ki nam dajo priložnost, da še bolj zrastemo. Ali pokleknemo pred njimi, kakor kdaj.


Moja velika motivacija so bili vedno ljudje, ki imajo za sabo svojo zgodbo. Ki zagovarjajo svoja načela, si upajo izstopati in so drugačni od množice. Kajti to, da si upaš biti to, kar si, je predpogoj, da se tvoje sanje sploh lahko uresničijo. Ljudje, ki so svoj uspeh gradili na kritiki drugih, pa zame niso imeli prav velike vrednosti. Subjektov za kritiko namreč slej ko prej zmanjka, kaj pa potem? Ne moremo stremeti k uspehu in hkrati kritizirati uspešnih ljudi. Ne moremo si želeti biti dobri na svojem področju in se hkrati skritizirati za vsako napako, ki jo zagrešimo. Zakaj ne? Ker so v tem primeru naši cilji nejasni. V nekem trenutku si želim biti najuspešnejši podjetnik, v naslednjem trenutku pa razmišljam o tem, kako slabo sem se lotil podjetništva. Najprej pozornost usmerjam v smer, ki me približuje uspehu, v naslednjem trenutku pa razmišljam misli, ki me od njega oddaljujejo. Čustva so ambivalentna, misli so razpršene, cilji nejasni.


Biti uspešen pomeni zavestno ohranjati pozornost na cilju, ki ga želim doseči in uspešno krmariti med ovirami, ki mi jih prinaša okolje. Pomeni razumeti svoja čustva in upravljati z njimi. To ne pomeni, da vsako čustvo, ki nas oddaljuje od cilja, potlačimo; nasprotno, to čustvo lahko začutimo in ga izpustimo.


Kaj pa takrat, ko občutim več čustev hkrati - ko imam t.i. 'mešane občutke'? Z razvijanjem zavedanja lahko ta čustva identificiram, se osredotočim na vsako izmed njih posebej, ga predelam in se premaknem na bolj zadovoljujoče čustvo. Premikam torej svojo pozornost, podobno kot to počnem pri čuječnosti. Npr. z zavedanjem svoje žalosti le-to občutim, se od nje odmaknem in se premaknem k čutenju sreče. Lahko se natreniram do te mere, da se ta premik zgodi na podzavestni ravni, takoj ko začutim čustvo, ki mi v tistem trenutku ne služi več.


188 views0 comments

Recent Posts

See All