Search

Česa me je strah?

Všeč mi je svet, v katerem živimo. Vem, da trenutna situacija v marsikomu vzbuja nasprotne občutke, a sama sem si naredila življenje takšno, kot mi je všeč. V tem obdobju še toliko lažje, saj imam na voljo več časa zase in za stvari, v katerih uživam. Vem pa, da bi me leta nazaj takšno obdobje spravilo v stisko. Predvsem zaradi tega, ker imam zelo rada plane, načrte in mi je všeč, da vem, kaj bo sledilo.


Obdobje, v katerem smo, pa nam je odvzelo možnost načrtovanja. Izziva nas, da se prepuščamo življenju in zaupamo, da nam bo le-to prineslo vse, kar v določenem trenutku potrebujemo. Ker je minilo že kar nekaj časa, odkar sem razvila svoje zaupanje do življenja, sem za to obdobje zares hvaležna in v vsakem trenutku v njem uživam.


Stvari, ki so me včasih strašile, me danes pomirjajo. Ne vedeti, kaj bo jutri, na kaj se podajam, kaj me čaka. Vse to bi me včasih spravljalo v stisko, danes pa sem hvaležna za vsak korak v neznano, ki ga naredim. Spomnim se pregovora "Strah ima velike oči, znotraj je votel, zunaj pa ga nič ni." Zelo je na mestu. Kako mogočne so naše misli ugotovimo, ko spoznamo, da smo si strah izmislili sami. Ni pomembno zakaj. Takrat nismo mogli drugače, bili smo v določenem okolju, obkroženi z določenimi ljudmi, od katerih smo prevzeli določene vzorce.


Zavedanje, da sam kreiram lastno življenje, v meni vzbuja občutek moči. Prav v tem trenutku se lahko odločim za mir, ljubezen in hvaležnost in se tako oddaljim od strahu. Res je, težav ni dobro odrivati in se pretvarjati, da jih ni. Moramo se soočiti z njimi. A na način, ki nam je blizu. Ko se počutimo dovolj močni za to. Ko smo pripravljeni narediti korak naprej in delati na sebi. Do takrat pa je dovolj to, da ozavestimo svoja močna področja. Svoje dobre lastnosti, svoje moči, svoje talente. In bolj, ko se moja pozornost usmerja na le-te, manj strahu občutim.


Ko se počutim dovolj močnega, pa se lahko približam strahu - kaj mi želi povedati? Kakšno informacijo mi prinaša? Ali sem v dovolj varnem okolju, da vstopim vanj in pokukam, kaj se skriva v njem? Če zmorem, lahko vanj vstopim brez, da bi me preplavil in na način, da se zmorem toliko distancirati od njega, da ga lahko opazujem.


Ko sem se sama podajala na potovanje raziskovanja svojih strahov, sem ugotovila, da so strahovi prav zares znotraj votli. Če vstopim vanj in ga poskušam začutiti brez, da bi me preplavil, lahko začutim mir. Mir, sproščenost in nazadnje tudi hvaležnost. Kajti najzanimivejše pri strahu je, da je največji izmed strahov ravno strah pred strahovi. In ko enkrat premagaš strah pred strahovi, tudi strahovi izgubijo svojo moč.


Kako mogočne so naše misli!

133 views0 comments

Recent Posts

See All